DSU je izvajanje javnih pooblastil prevzela na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. S tem zakonom, ki je začel veljati 7. maja 2004, so bila na DSU prenesena vsa pooblastila, pravice in obveznosti Slovenske razvojne družbe, d. d., v likvidaciji s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter z njimi povezano premoženje. Gre za številne naloge in premoženje, ki ga DSU upravlja v svojem imenu in za Republiko Slovenijo. DSU skladno s predpisi in zakonom tako nadaljuje še vedno obsežno in kompleksno dejavnost razreševanja lastninske problematike oziroma zaključevanja postopkov lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, ki so jo predhodno opravljali pravni predniki družbe, to so Sklad RS za razvoj, Slovenska razvojna družba ter Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo.
DSU skladno z 62. členom Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljnjem besedilu: ZZLPPO) o izvajanju nalog, ki jih ima na podlagi omenjenega zakona, podrobneje kvartalno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.
Družbeni kapital oziroma premoženje, ki ni bilo vključeno v otvoritveno bilanco stanja podjetja na 1. januar 1993 in posledično ni bilo predmet lastninjenja, preide v last in upravljanje DSU v skladu s 6. členom ZZLPPO. Za družbeni kapital, ki z dnem uveljavitve ZZLPPO preide v last in upravljanje DSU, se šteje premoženje fizičnih in pravnih oseb doma in v tujini, ki izvira iz poslovanja nekdanjih družbenih podjetij, oziroma drugih pravnih oseb, registriranih v Republiki Sloveniji, ki so se lastninsko preoblikovale na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljnjem besedilu: ZLPP) ali posebnega zakona, če to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na 1. januar 1993 skladno z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (najpogosteje nepremičnine). V skladu s 3. odstavkom 3. člena ZZLPPO sta DSU in Vlada Republike Slovenije dolžni sprejeti ukrepe, s katerimi se prepozna, izsledi in zaseže premoženje, ki je po prvem odstavku 6. člena prešlo v last DSU, in preprečiti kakršnekoli posle s tem premoženjem, njegov prenos in uporabo.
V zvezi z dokazovanjem ugotovljenega neolastninjenega premoženja so na podlagi 6. člena ZZLPPO odprti številni sodni postopki, v katerih DSU nastopa predvsem kot tožeča stranka.
Evidentirano neolastninjeno premoženje se odprodaja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi.
V procesih lastninskega preoblikovanja podjetij so bile zaradi zaščite denacionalizacijskih upravičencev na Slovensko razvojno družbo prenesene delnice posameznih podjetij. Na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe DSU prenese ustrezno število delnic na denacionalizacijske upravičence. V primerih, ko je bila izročitev zavarovanih delnic upravičencem pravnomočno zavrnjena, postanejo te delnice last DSU, ki jih prenese oziroma proda v skladu z zakonom.
Podobno kot za delnice velja tudi za primere, ko so bila zaradi denacionalizacijskih zahtevkov izločena sredstva (nepremičnine). V kolikor je bil zahtevek za vračilo upravičencem zavrnjen, ta sredstva postanejo last DSU. ZZLPPO poleg odkupa sredstev podjetjem dopušča tudi možnost dokapitalizacije s temi sredstvi. V kolikor se podjetje za to možnost ne odloči, DSU te nepremičnine javno prodaja (postopek javnega zbiranja ponudb). Če je upravičenec namesto vračila v naravi zahteval odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (zdaj SDH), slednja pri DSU uveljavlja regresni zahtevek v višini izplačane odškodnine.
V skladu z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja so podjetja pred lastninjenjem pri izdelavi otvoritvene bilance za opredmetena osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe v republikah nekdanje Jugoslavije lahko zmanjšala svoja sredstva do višine knjigovodske oziroma bruto vrednosti naložb. Prav tako so lahko zmanjšala svoja sredstva do višine bruto terjatev v republikah nekdanje Jugoslavije, Iraka, Kube in LR Angole.
Podjetja so vzpostavila izvenbilančno evidenco sredstev na podlagi podpisane Pogodbe o vzpostavitvi izvenbilančne evidence sredstev in pogojnih obveznosti do DSU (prej SRD/Sklad RS za razvoj), ki določa, da mora podjetje v primeru prodaje navedenih sredstev izpolniti denarno obveznost do DSU v višini prejete kupnine, zmanjšane za 20 odstotkov, kot nadomestilo za stroške. Podjetja so torej dolžna ob prodaji teh sredstev DSU nakazati 80 odstotkov prejetega zneska, ki se nato nakaže v proračun.
Meddržavna Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je začela veljati 23. februarja 2000. Določbe pogodbe se nanašajo na razreševanje premoženjskopravnih razmerij, ki so nastala pred vzpostavitvijo državne neodvisnosti pogodbenic in po njej, to je 25. junij 1991 za Republiko Slovenijo in 8. oktober 1991 za Republiko Hrvaško.
V zvezi z razreševanjem lastninske problematike in zaključevanjem postopkov lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ostajajo odprti številni sodni postopki, kjer se DSU pojavlja bodisi kot tožeča bodisi kot tožena stranka. Sodni spori so v veliki meri rešeni v korist DSU.
DSU je na podlagi 4. in 6. člena ZPPSRD pooblaščena za hranjenje in vodenje arhiva Slovenske razvojne družbe, Sklada RS za razvoj in Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo.
Na podlagi te dokumentacije DSU izdaja potrdila o premoženju, ki je bilo predmet lastninjenja po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pretežni del potrdil, ki jih izda DSU, se nanaša na premoženje, ki so ga podjetja v času lastninjenja imela na področju drugih republik nekdanje Jugoslavije. V kolikor je na podlagi pregleda arhivske dokumentacije ugotovljeno, da posamezno premoženje ni bilo vključeno v lastninjenje podjetij, DSU pozove k ureditvi medsebojnih razmerij oziroma k podpisu sporazuma na podlagi 6. člena ZZLPPO.
Na podlagi izkazanega pravnega interesa DSU različnim institucijam posreduje tudi številna podrobnejša pojasnila v zvezi z lastninjenjem premoženja po ZLPP.
Prejete kupnine iz odprodaje premoženja po ZZLPPO so skladno z zakonskimi določbami predmet prenakazil v proračun Republike Slovenije ter drugim zakonskim prejemnikom (Kapitalska družba, Slovenski državni holding, denacionalizacijski upravičenci).
Preverite navodila pravnim in fizičnim osebam za pripravo vloge za pridobitev potrdila družbe D. S. U., družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. o lastninjenju (določene) nepremičnine.
PREBERITE VEČ